Ena od zelo dobrih potez, ki jo Hudič uporablja, je obljuba o spreobrnjenju po določenem storjenem dejanju.
Meni je velikokrat serviral: "Saj samo še danes tole naredi, potem pa se boš spreobrnila." Med drugim tudi: "Prodaj dušo in veliko iztrži, potem pa se boš spreobrnila."
To so dobri pokazatelji o človekovi pripravljenosti za boljšo pot - vse drugo prej, kot le to, kar je zares treba.
Kot da bom od jutri nehal dihati: "Danes bom še žural/seksal/pil/se zadel na polno, potem pa nikoli več, ker se bom potem spreobrnil. To človeku opere vest, da lažje spelje dejanje greha. Enako je pri načrtu o maščevanju in pokolu svojih nasprotnikov.
Na nek način Hudič pravljico o spreobrnjenju zlorabi tako, da se človek počuti ogroženega v njegovi "privat coni" udobja in je zaradi tega v tej stiski primoran narediti vse kar naj bi mu spreobrnjenje odtegnilo.
Potem pa...spreobrnjenje, ki ga nikoli ni. Hudič vedno znova skrbi, da ga ni, ker je za vsako tako zadnjo hang-out sceno, vedno naslednji after party.
Poleg vsega pa je pot ven vedno težavnejša, ker je po vsakem globljem ugrezu še težje stopiti ven, zaradi duhovne okužbe in šibkosti.
Veliko zgodbic o spreobrnjenju sem že slišala, ko ljudje sami sebe prepričujejo, da so spreobrnjeni, pa si s tem zgolj samo opirajo vest. Svojo lažnivost prelagajo na druge, ki jim verjamejo in naivni bližnji pokasira grešno življenje tistega, ki v pričevanju laže sebi, bližnjemu in Bogu. To je super čarovništvo, ki je Satanovo pričevanje laži. Hudič ni neumen, točno ve kako so katoliške skupine prava "terna" za zavajanje in podtikanje zgodbic. Prav tako pa niso neumni ljudje, ki se skrivajo za temi zgodbicami in "nategujejo" tiste, ki si zares želijo priti k Bogu in krvavo potrebujejo pomoč.
Spreobrniti se čez noč, kot si želi vsak, ki bi rad začel na novo, je mogoče samo po popolni božji milosti in ta vzporedno terja vsakodnevno odpoved užitkarstvu, molitev in boj za vero. Spreobračamo se celo življenje, zato bi bila hipoteza o "postati novi človek, po določenem dogodku", utvara. Lahko je nek dogodek ključnega pomena, vendar mislim, da zgolj v delovanju božje milosti, ki dobesedno človeka "porine" naj se že strezni.
Nekaj povsem drugega je močno duhovno spremstvo, ki ti objasni in olajša padce in te usmerja. Mislim, da bi vsak potreboval nekoga, ki bi mu pomagal, vendar pa se zahteva ponižnost in priznanje o nemoči. Nekdo, ki je preveč ponosen, zaradi previsokega egoizma ni sposoben take odločitve, zato je napuh njegova smrt.
Duhovni spremljevalec pa ne more bit kar vsak.
Utopljenec utopljenca ne more rešiti, zato je potreben nekdo, ki je duhovno čist, stabilen in je že prehodil te strme poti, torej se spozna na nasprotnikove zvijače, ki pridejo kot "dobrodošlica", ker si šel proč od njega.
Življenje je tvoje in noben dogodek, ki je bil in ki bo v prihodnosti ne more biti kot je sedanji trenutek, ko preprosto rečeš Bogu da.
Ne zaradi nemoči,
ne zaradi maščevanja,
ne zaradi ponosa in ne zaradi tvojega načrta, pač pa zaradi tebe samega, ker nočeš več živeti kot si do zdaj.
Meni je velikokrat serviral: "Saj samo še danes tole naredi, potem pa se boš spreobrnila." Med drugim tudi: "Prodaj dušo in veliko iztrži, potem pa se boš spreobrnila."
To so dobri pokazatelji o človekovi pripravljenosti za boljšo pot - vse drugo prej, kot le to, kar je zares treba.
Kot da bom od jutri nehal dihati: "Danes bom še žural/seksal/pil/se zadel na polno, potem pa nikoli več, ker se bom potem spreobrnil. To človeku opere vest, da lažje spelje dejanje greha. Enako je pri načrtu o maščevanju in pokolu svojih nasprotnikov.
Na nek način Hudič pravljico o spreobrnjenju zlorabi tako, da se človek počuti ogroženega v njegovi "privat coni" udobja in je zaradi tega v tej stiski primoran narediti vse kar naj bi mu spreobrnjenje odtegnilo.
Potem pa...spreobrnjenje, ki ga nikoli ni. Hudič vedno znova skrbi, da ga ni, ker je za vsako tako zadnjo hang-out sceno, vedno naslednji after party.
Poleg vsega pa je pot ven vedno težavnejša, ker je po vsakem globljem ugrezu še težje stopiti ven, zaradi duhovne okužbe in šibkosti.
Veliko zgodbic o spreobrnjenju sem že slišala, ko ljudje sami sebe prepričujejo, da so spreobrnjeni, pa si s tem zgolj samo opirajo vest. Svojo lažnivost prelagajo na druge, ki jim verjamejo in naivni bližnji pokasira grešno življenje tistega, ki v pričevanju laže sebi, bližnjemu in Bogu. To je super čarovništvo, ki je Satanovo pričevanje laži. Hudič ni neumen, točno ve kako so katoliške skupine prava "terna" za zavajanje in podtikanje zgodbic. Prav tako pa niso neumni ljudje, ki se skrivajo za temi zgodbicami in "nategujejo" tiste, ki si zares želijo priti k Bogu in krvavo potrebujejo pomoč.
Spreobrniti se čez noč, kot si želi vsak, ki bi rad začel na novo, je mogoče samo po popolni božji milosti in ta vzporedno terja vsakodnevno odpoved užitkarstvu, molitev in boj za vero. Spreobračamo se celo življenje, zato bi bila hipoteza o "postati novi človek, po določenem dogodku", utvara. Lahko je nek dogodek ključnega pomena, vendar mislim, da zgolj v delovanju božje milosti, ki dobesedno človeka "porine" naj se že strezni.
Nekaj povsem drugega je močno duhovno spremstvo, ki ti objasni in olajša padce in te usmerja. Mislim, da bi vsak potreboval nekoga, ki bi mu pomagal, vendar pa se zahteva ponižnost in priznanje o nemoči. Nekdo, ki je preveč ponosen, zaradi previsokega egoizma ni sposoben take odločitve, zato je napuh njegova smrt.
Duhovni spremljevalec pa ne more bit kar vsak.
Utopljenec utopljenca ne more rešiti, zato je potreben nekdo, ki je duhovno čist, stabilen in je že prehodil te strme poti, torej se spozna na nasprotnikove zvijače, ki pridejo kot "dobrodošlica", ker si šel proč od njega.
Življenje je tvoje in noben dogodek, ki je bil in ki bo v prihodnosti ne more biti kot je sedanji trenutek, ko preprosto rečeš Bogu da.
Ne zaradi nemoči,
ne zaradi maščevanja,
ne zaradi ponosa in ne zaradi tvojega načrta, pač pa zaradi tebe samega, ker nočeš več živeti kot si do zdaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar