petek, 27. februar 2015
MILOST TE LUBITI
MILOST TE LJUBITI
Kakor hrepeni zaljubljeno dekle po svojem dragem...
Kakor hrepeni novorojeno dete po svoji mami...
Kakor suha zemlja hrepeni po kaplji vode...
...Tako hrepeni Tvoje srce po moji ljubezni.
Želiš si, da sem goreča, plamteča, ko gledam Te.
Želiš, da želim, da iščem Te.
Kako hudo ti je, ko grem, te pozabim, ne mislim nate, iščem, kar ne smem.
Prosim Jezus za milost Te ljubiti, tako da Ti bo všeč.
Rada bi ti dala več kot sem jaz,
pa ne znam, brez tebe sem poraz.
Pokaži mi kako Tvoje srce hrepeni,
da bom tudi jaz želela biti kar si Ti, Te ljubiti v milosti.
Da bom znala v beli obleki Tebi pripadati vse dni.
Spreobrni moje srce, spremeni ga,
naj v križu bolečine se srečava.
Kakor hrepeni zaljubljeno dekle po svojem dragem...
Kakor hrepeni novorojeno dete po svoji mami...
Kakor suha zemlja hrepeni po kaplji vode...
...Tako hrepeni Tvoje srce po moji ljubezni.
Želiš si, da sem goreča, plamteča, ko gledam Te.
Želiš, da želim, da iščem Te.
Kako hudo ti je, ko grem, te pozabim, ne mislim nate, iščem, kar ne smem.
Prosim Jezus za milost Te ljubiti, tako da Ti bo všeč.
Rada bi ti dala več kot sem jaz,
pa ne znam, brez tebe sem poraz.
Pokaži mi kako Tvoje srce hrepeni,
da bom tudi jaz želela biti kar si Ti, Te ljubiti v milosti.
Da bom znala v beli obleki Tebi pripadati vse dni.
Spreobrni moje srce, spremeni ga,
naj v križu bolečine se srečava.
nedelja, 22. februar 2015
ponedeljek, 16. februar 2015
VSTANI IN HODI
Ko
sem pri svojih treh letih zvedel kaj je moje življensko poslanstvo, sem
napel vse sile, da se to ne bi zgodilo. Dobesedno sem se uprl temu za
kar me je izbral Bog. Čeprav sem po eni strani ostal zvest cerkvi in
njenim naukom pa poslanstva nisem hotel sprejeti. Zakaj? Vedel sem kaj
je v človeku. Vedel sem, da je človek najbolj nehvaležna žival, ki
zahteva čudež,ko pa se čudež zgodi se dela kot, da čudeže ni bilo. Prav
zaradi tega sem bežal se od ljudi, skrival sem svoje sposobnosti, dela
sem se neumnega, norčeval sem se iz sebe. Hotel sem, da so me imajo
ljude za čudaka. Vse to sem delal samo z enim namenom: da ne pokažejo
darovi neba. Bil sem Jona, ki je nehno bežal pred poslanstvo, ki mu ga
je dal Bog. V sebi sem čutil razdvojenost: duh (srce) je poslanstvo, ki
mi je naloženo sem sprejel z velikim navdušenjem, razum (inteligenca) pa
me je silil v beg. V to razdvojenost je vstopila tudi Tema in mi
šepetala: Ti vreden, da se te Najvišji usmili, oni pa niso. Ti jih
poznaš in veš, da so nehvaležni in takdi bodo vedno. To je njihova
dediščina.
Med molitvijo solze so tekle same od sebe. Ko sem se spraševal o naravi teh solza je nežen ženski glas rekel: "Tvoj duh joka." Rotil in prosil sem naj mi bo to odzveto: "Gospod to je zame pretežko. Vem, da vsak dan, vsako uro, vsako sekundo dbiš nad menoj. Ne morem. Človek je hudoben, nehvaležen, zopet te bo prizadel. Zopet bo kričal: Križaj ga. Gospod ne sili me, da sprejmem tvoje darove." Po molitvi je prišla uteha, naslednji korak je bil še težji.
Lansko leto sem župniku nesel štipendij za mašo, ki jo je rezervirala mati za pokojnega očeta. Ko sem zapuščal pisarno je glas spregovoril: "Sin ali mu ne boš povedal?" To je bil glas mojega pokojnega očeta. Bog mi po njem pošila najbolj intimna sporočila. "Ne, danes mu ne bom povedal. Povedal pa mu bom po novem letu. Povej Bogu, da mu bom povedal v januarju, veš da ti nikoli nisem lagal."
Na praznik Spreobrneja svetega Pavla (25. jan.) sem Lučotu razodel, kaj se dogaja z menoj. Govoril sem mu eno uro. In eno uro me je poslušal ker ni vedel kaj naj si o tem misli. Ali je res kar ljudje o meni govorijo? Ali je res kar mu jaz pripovedujem? Nisem se ukvarja z njegovimi mislimi. Edino kar mi bo ostalo v spominu, je krik: "Kako je to težko." In po licih za mi zdrseli solzi. Nisem pričakoval usmiljenja. Toda ravnodušnosti pa od njega tudi nisem pričakoval.
Ob kriku, ki je prišel iz srca in ta krik ni bil moj se je moje duh znašel med množico ljudi v Betesdi. Moški srednih let je hodil med bolniki. Njegover sinje modre oči so potovale od bolnika do bolnika. Nekaterih se je dotaknil, drugi se je samo nasmehnil. V duhu sem spozal, da tam ni po naključju, išče določeno osebo. Ko jo je zagledal je pohitel k njej. Sklonil se je jo prijel za roko in dožajoče vrašal:
"Desdemon kako je?"
"Težko" in po licih sta zdrseli solzi.
"Konec je, Vstani in hodi" Jezus je kreprko stisno roko in pomagal človeku, da je vsatal. Vsi, ki so videli človaka, da je vstal so bili začudeni. Začeli so kričati: "Še mene, še mene. Milost, milost..."
Jezus za njihove krike. Niti ni čakal, da bi človek vstal. Naglo se je vzralnal se mu nasmehil in odšel. Ljudje so, ki vstal obstopili in ga spraševali kaj ti je Jezus rekel, ko jim je povedal, da mu je rekel. "Vstani in hodi" so zakričali lažeš, lažeš. Ozravljeni je pusti vse kaj je imel in zbežal, če ne bi zbežal bi ga ubili.
Najin "pogovor" če temu mojemu monologu lahko tako rečem je šel proti koncu. Lučo se je vzel kjuče in s tem dal vedeti, da je moja predstavitev končana.
"Jaz poznam drugačnega Boga." je rekel.
Ko sem zapuščal župnišče je Jezus rekel: "Moj Oče dela, jaz delam, tudi ti boš dela. Kdor te bo blagoslovil bo blagoslovjen, In kogar boš blagoslovil tega bom blagoslovil. Kogar boš odlovil do odslovljen. Naredil pa bom tako kot prosiš: Naj se vrne hudobija na moje nasprotnike, v svoji zvestobi jih utišaj. vsakemu bom povrnil tako po njegovih delih. Ti pa: "ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom, ne oskrunja žene svojega bližnjega, nikogar ne izkorišča, ne jemlje zastavljenega, ne ropa, daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega, odvrača roko od krivice, ne jemlje obresti in ne odira, izpolnjuje moje odloke, živi po mojih zakonih – če boš tako dela in učil boš živel (Ezk 18, 15-17). Jaz sem tvoj ščit in tvoja dediščina."
Med molitvijo solze so tekle same od sebe. Ko sem se spraševal o naravi teh solza je nežen ženski glas rekel: "Tvoj duh joka." Rotil in prosil sem naj mi bo to odzveto: "Gospod to je zame pretežko. Vem, da vsak dan, vsako uro, vsako sekundo dbiš nad menoj. Ne morem. Človek je hudoben, nehvaležen, zopet te bo prizadel. Zopet bo kričal: Križaj ga. Gospod ne sili me, da sprejmem tvoje darove." Po molitvi je prišla uteha, naslednji korak je bil še težji.
Lansko leto sem župniku nesel štipendij za mašo, ki jo je rezervirala mati za pokojnega očeta. Ko sem zapuščal pisarno je glas spregovoril: "Sin ali mu ne boš povedal?" To je bil glas mojega pokojnega očeta. Bog mi po njem pošila najbolj intimna sporočila. "Ne, danes mu ne bom povedal. Povedal pa mu bom po novem letu. Povej Bogu, da mu bom povedal v januarju, veš da ti nikoli nisem lagal."
Na praznik Spreobrneja svetega Pavla (25. jan.) sem Lučotu razodel, kaj se dogaja z menoj. Govoril sem mu eno uro. In eno uro me je poslušal ker ni vedel kaj naj si o tem misli. Ali je res kar ljudje o meni govorijo? Ali je res kar mu jaz pripovedujem? Nisem se ukvarja z njegovimi mislimi. Edino kar mi bo ostalo v spominu, je krik: "Kako je to težko." In po licih za mi zdrseli solzi. Nisem pričakoval usmiljenja. Toda ravnodušnosti pa od njega tudi nisem pričakoval.
Ob kriku, ki je prišel iz srca in ta krik ni bil moj se je moje duh znašel med množico ljudi v Betesdi. Moški srednih let je hodil med bolniki. Njegover sinje modre oči so potovale od bolnika do bolnika. Nekaterih se je dotaknil, drugi se je samo nasmehnil. V duhu sem spozal, da tam ni po naključju, išče določeno osebo. Ko jo je zagledal je pohitel k njej. Sklonil se je jo prijel za roko in dožajoče vrašal:
"Desdemon kako je?"
"Težko" in po licih sta zdrseli solzi.
"Konec je, Vstani in hodi" Jezus je kreprko stisno roko in pomagal človeku, da je vsatal. Vsi, ki so videli človaka, da je vstal so bili začudeni. Začeli so kričati: "Še mene, še mene. Milost, milost..."
Jezus za njihove krike. Niti ni čakal, da bi človek vstal. Naglo se je vzralnal se mu nasmehil in odšel. Ljudje so, ki vstal obstopili in ga spraševali kaj ti je Jezus rekel, ko jim je povedal, da mu je rekel. "Vstani in hodi" so zakričali lažeš, lažeš. Ozravljeni je pusti vse kaj je imel in zbežal, če ne bi zbežal bi ga ubili.
Najin "pogovor" če temu mojemu monologu lahko tako rečem je šel proti koncu. Lučo se je vzel kjuče in s tem dal vedeti, da je moja predstavitev končana.
"Jaz poznam drugačnega Boga." je rekel.
Ko sem zapuščal župnišče je Jezus rekel: "Moj Oče dela, jaz delam, tudi ti boš dela. Kdor te bo blagoslovil bo blagoslovjen, In kogar boš blagoslovil tega bom blagoslovil. Kogar boš odlovil do odslovljen. Naredil pa bom tako kot prosiš: Naj se vrne hudobija na moje nasprotnike, v svoji zvestobi jih utišaj. vsakemu bom povrnil tako po njegovih delih. Ti pa: "ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom, ne oskrunja žene svojega bližnjega, nikogar ne izkorišča, ne jemlje zastavljenega, ne ropa, daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega, odvrača roko od krivice, ne jemlje obresti in ne odira, izpolnjuje moje odloke, živi po mojih zakonih – če boš tako dela in učil boš živel (Ezk 18, 15-17). Jaz sem tvoj ščit in tvoja dediščina."
- Osebi Petra Petan je všeč.
sobota, 14. februar 2015
Resnica osvobaja
Bog
nikoli ne naloži človeku bremena, človek si ga naloži sam. Koliko pa bo
to breme težko, človek sam regulira, ko želi v svoji predrznosti
dokazati, da si bo sam kreiral življenje in da Boga ne potrebuje.
Nekje sem videla da ni res, da Bog človeku nikoli ne ne naloži, toliko, da človek ne more nesti.
Izhodišče ni takšno, da Bog vedno samo človeka testira ali preizkuša v zlatu, pač pa se človek sam odloči kako daleč bo "prisilil" Boga, ko ga bo izzval na dvoboj. Tedaj bo on dopustil, da človeka poteptajo njegovi nasprotniki.
Vendar bo zaradi svoje neskončne ljubezni in usmiljenja, vedno držal roko nad njim, kar pojasnjuje, da ne bo dopustil, da človek bremena ne bi mogel nositi. Vsakemu, ki dobi breme, ponuja svojo pomoč, ki si jo mora človek izprositi preko molitve in odpovedovanja grehu.
In če se znam potem naučiti iz svoje grešnosti - zakaj je Bog dopustil nasprotnika, iz tega potegniti nauk, lekcijo vzgoje in postati boljša oseba v molitvi in ponižnosti pred Bogom, ker ne želim več padca, potem sem na pravi poti. Poti, kjer modrost vzgaja.
Da bi se zavedeli, kako človeka tepe prav tisto, v čemer greši. (Mdr 11,16)
Ko bi vedeli kaj zahteva Božja pravičnost, nihče ne bi jokal zaradi "malenkosti". Pa vsi raje rečemo, ah saj bomo pa v vicah zadoščevali. Ko bi vedeli kako je grozno v vicah, nikoli niti pomislili ne bi, da bi to prelagali na pozneje. Velikokrat, ko molim za duše v vicah, dobim spoznanje o tem strašnem kraju, polnem smradu.
"Konstantno samo moj duh in vest, duh in vest - ki se gledata iz oči v oči neskončno dolgo skupaj s plameni iz pekla, ki ožigajo.
Popolnoma sam, zapuščen od ljudi s svojimi grehi, ki me tepejo. Ne morem jokati, kričati, se pritoževati, komu potožiti, se nad kom znesti, Boga kriviti. V trenutku smrti sem dobil polnost spoznanja o Bogu, koliko milosti mi je izkazal preko celega življenja. Groza me je kakšen sebičnež sem bil, ne morem si odpustiti. Hrepenenje po Bogu je kot neznosna žeja, ki me spominja na to, da nimam vode. Žejen, lačen in brezdomec, hrepenim po Njem, ki me ljubi.
A vem, da zaradi samega sebe ne morem biti tam. Ne morem prositi nikogar, da moli zame. Lahko samo čakam kdaj se bo nekomu ustavil spomin ljubezni pri meni in ne končal pri spominu, pač pa pri molitvi."
Kako vesele so duše v vicah, če lahko pridejo pobrat kakšno nesnago preko Božje dopustitve.
(Pridite duše v vicah po mogočni priprošnji Brezmadežnega Srca Marije Matere usmiljenja in poberite vse, kar uničuje moje življenje in svetost, rožni venec, Slavim Jezusovo Kri, ki gasi ogenj vic, hladi vročino in napaja duše)
Takrat si lahko samo rečem sam pri sebi, da ni večjega bedaka od mene, ko spoznam, koliko milosti sem zapravil samo zaradi ponosa, trme in lenobe, ko nisem hotel služiti Njemu, ki me je ljubil do bolečine in celo umrl zame, da bi se lahko tega trpljenja rešil.
Pa je vse prej lažje kot vztrajati v molitvi, lažje je čarati, lažje je kleti, lažje se zadeti, lažje nečistovati, moriti, se maščevati in brisati spomin. Tega ne bom mogel, ko se bom soočil po svoji smrti z Njim, zato naj bom srečen, ko srečam resnico na zemlji, čeprav bo bolela.
»Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
(Jn 8, 32)
Naj vriskam, ker boli, ko vidim sebe umazanega in dobim možnost, da se očistim. Hvalim Boga za to, da mi je Stvarnik pokazal kdo sem v resnici, tudi če me je nek sovražnik ozmerjal. Slavim Boga, ker mi je razodel kdo sem. Da sem brez njega smrtnik, grešnik. Hvalim ga, ker mi je pokazal kaj je res in zato ne vztrajam v trmi in maščevanju, ki znova označuje, da imam previsok ponos. Hvalim ga, da mi daje spoznanje o Njegovi bolečini in da sem lahko jaz tisti, ki mu pomaga nositi križ. Kakšna milost! Ponižam se in se zahvalim Bogu, da lahko priznam, da sem grd in umazan od svoje grešnosti. Prosim ga, da me očisti, da želim biti boljši. In molim, molim - brez nehanja, molim in prosim, da je z menoj, da bo z menoj za vedno.
Ta, ki mi je dal življenje, ta, ki me želi srečnega za vedno.
Jezus, moja ljubezen na vekomaj.
Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice. Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. (Jak 5, 13-16)
Nekje sem videla da ni res, da Bog človeku nikoli ne ne naloži, toliko, da človek ne more nesti.
Izhodišče ni takšno, da Bog vedno samo človeka testira ali preizkuša v zlatu, pač pa se človek sam odloči kako daleč bo "prisilil" Boga, ko ga bo izzval na dvoboj. Tedaj bo on dopustil, da človeka poteptajo njegovi nasprotniki.
Vendar bo zaradi svoje neskončne ljubezni in usmiljenja, vedno držal roko nad njim, kar pojasnjuje, da ne bo dopustil, da človek bremena ne bi mogel nositi. Vsakemu, ki dobi breme, ponuja svojo pomoč, ki si jo mora človek izprositi preko molitve in odpovedovanja grehu.
In če se znam potem naučiti iz svoje grešnosti - zakaj je Bog dopustil nasprotnika, iz tega potegniti nauk, lekcijo vzgoje in postati boljša oseba v molitvi in ponižnosti pred Bogom, ker ne želim več padca, potem sem na pravi poti. Poti, kjer modrost vzgaja.
Da bi se zavedeli, kako človeka tepe prav tisto, v čemer greši. (Mdr 11,16)
Ko bi vedeli kaj zahteva Božja pravičnost, nihče ne bi jokal zaradi "malenkosti". Pa vsi raje rečemo, ah saj bomo pa v vicah zadoščevali. Ko bi vedeli kako je grozno v vicah, nikoli niti pomislili ne bi, da bi to prelagali na pozneje. Velikokrat, ko molim za duše v vicah, dobim spoznanje o tem strašnem kraju, polnem smradu.
"Konstantno samo moj duh in vest, duh in vest - ki se gledata iz oči v oči neskončno dolgo skupaj s plameni iz pekla, ki ožigajo.
Popolnoma sam, zapuščen od ljudi s svojimi grehi, ki me tepejo. Ne morem jokati, kričati, se pritoževati, komu potožiti, se nad kom znesti, Boga kriviti. V trenutku smrti sem dobil polnost spoznanja o Bogu, koliko milosti mi je izkazal preko celega življenja. Groza me je kakšen sebičnež sem bil, ne morem si odpustiti. Hrepenenje po Bogu je kot neznosna žeja, ki me spominja na to, da nimam vode. Žejen, lačen in brezdomec, hrepenim po Njem, ki me ljubi.
A vem, da zaradi samega sebe ne morem biti tam. Ne morem prositi nikogar, da moli zame. Lahko samo čakam kdaj se bo nekomu ustavil spomin ljubezni pri meni in ne končal pri spominu, pač pa pri molitvi."
Kako vesele so duše v vicah, če lahko pridejo pobrat kakšno nesnago preko Božje dopustitve.
(Pridite duše v vicah po mogočni priprošnji Brezmadežnega Srca Marije Matere usmiljenja in poberite vse, kar uničuje moje življenje in svetost, rožni venec, Slavim Jezusovo Kri, ki gasi ogenj vic, hladi vročino in napaja duše)
Takrat si lahko samo rečem sam pri sebi, da ni večjega bedaka od mene, ko spoznam, koliko milosti sem zapravil samo zaradi ponosa, trme in lenobe, ko nisem hotel služiti Njemu, ki me je ljubil do bolečine in celo umrl zame, da bi se lahko tega trpljenja rešil.
Pa je vse prej lažje kot vztrajati v molitvi, lažje je čarati, lažje je kleti, lažje se zadeti, lažje nečistovati, moriti, se maščevati in brisati spomin. Tega ne bom mogel, ko se bom soočil po svoji smrti z Njim, zato naj bom srečen, ko srečam resnico na zemlji, čeprav bo bolela.
»Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
(Jn 8, 32)
Naj vriskam, ker boli, ko vidim sebe umazanega in dobim možnost, da se očistim. Hvalim Boga za to, da mi je Stvarnik pokazal kdo sem v resnici, tudi če me je nek sovražnik ozmerjal. Slavim Boga, ker mi je razodel kdo sem. Da sem brez njega smrtnik, grešnik. Hvalim ga, ker mi je pokazal kaj je res in zato ne vztrajam v trmi in maščevanju, ki znova označuje, da imam previsok ponos. Hvalim ga, da mi daje spoznanje o Njegovi bolečini in da sem lahko jaz tisti, ki mu pomaga nositi križ. Kakšna milost! Ponižam se in se zahvalim Bogu, da lahko priznam, da sem grd in umazan od svoje grešnosti. Prosim ga, da me očisti, da želim biti boljši. In molim, molim - brez nehanja, molim in prosim, da je z menoj, da bo z menoj za vedno.
Ta, ki mi je dal življenje, ta, ki me želi srečnega za vedno.
Jezus, moja ljubezen na vekomaj.
Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice. Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. (Jak 5, 13-16)
Novice
Nedavne aktivnosti
Jasna Klara edited a doc.
Rana spolne identitete nastane zaradi prezira do samega sebe.
Vse se začne, ko je v mojem tihem svetu nekdo lepši kot jaz. Zaradi zavisti želim tudi jaz postati ravno tako privlačen. Sprva se trudim biti podoben v dejanjih in karakteristikah, kjer morda celo ugotovim, da ni velikega odstopanja. A vedno strmim k temu, da bom boljši. Moj cilj je namr...
- Osebama Stefan Rozman in Damjana Gračner je to všeč.
Tedaj
je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji
besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica
vas bo osvobodila.«
(Jn 8, 31-32)
(Jn 8, 31-32)
- Osebi Jožica Petek je všeč.
Stefan Rozman shared his beležka.
Ko
je bil Satan pahnjen iz kraljestva Svetlobe, je bilo v njegovih temnih
očeh videti črni žar, ki je govoril sam po sebi: "Brezno je treba
urediti tako, kot je urejeno kraljestvo Svetlobe." To je edina ideja, ki
ji sledi kralj Brezna. Vse druge ideje je prepustil svojim demonskim
prijateljem. Tako kot kraljestvo Svetl...
Nadaljuj z branjem
Če
ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je
Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to,
kar je na zemlji. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s
Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se
boste tudi vi prikazali z njim v slavi.
Zato omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, nečistost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje.
(Kol 3, 1-5)
Zato omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, nečistost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje.
(Kol 3, 1-5)
Če
ste torej s Kristusom odmrli prvinam sveta, zakaj bi si dali
prepovedovati, kakor da še živite posvetno: »Ne prijemaj, ne okušaj, ne
dotikaj se!« Saj mora vse to izginiti z uporabo. To so človeške zapovedi
in nauki. S svojo umišljeno pobožnostjo, ponižnostjo in strogostjo do
telesa dajejo te reči sicer vtis modrosti, a dejansko niso za drugo, kot
da gódijo mesu.
(Kol 2, 20-23)
(Kol 2, 20-23)
Stefan Rozman shared his beležka.
Kdo
je Madruk? Marduk je babilonsko božanstvo. V Svetem pismu Madruk
poimensko ni omenjen, omenjen pa je v Jobovi(1-2) in Zaharijevi (1,7-17)
knjigi, kot načelnik elohimovih nadzornikov, ki nadzorujejo ali ljudje
živijo po Božjih zapovedih. V tretjem evangeliju pa ga Jezus omenja v
10,18: "Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba." Satan j...
Prikaži več
Jasna Klara edited a doc.
Z
depresijo se soočamo vsi, ki se borimo s svetom teme. Da pa bo "črni
prijatelj" še bolj jezen, bom izdala nekaj super njegovih receptov, ki
jih uporablja, da človeka uniči.
Hudič (oziroma sovražni duh nekega človeka) človeka prepriča z LAŽNIM OBČUTKOM :
...
Prikaži več
Hudič (oziroma sovražni duh nekega človeka) človeka prepriča z LAŽNIM OBČUTKOM :
...
Prikaži več
- Stefan Rozman, Petra Petan, Polona Bogataj Juvančič and 2 drugim like this.
Petra Petan tuid
mene je zmotilo, kakor Danila...nikjer v sv. pismo ne piše, kdo naj
dela dobra dela in kdo naj jih ne dela..vsi smo povabljeni da delamo kar
vemo da je prav in Bogu všeč..samo Bog lahko presodi..
Stefan Rozman Dragi
Danilo v slovenskem prevodu ne ni besede energija. Je te beseda
uporabljena v grškem izvirniku. preberite si moj zapisek
notes/stefan-rozman/energema-in-dyinamis/435398959890744 Če vam pa kaj
ni jasno pa vam kasneje odgovorim.
Kdor vrača húdo za dobro,
mu húdo ne odide iz hiše.
Začeti prepir je kakor odjeziti vodo,
opústi pravdo, preden se sproži.
Kdor oprošča krivega in kdor obsoja pravičnega,...
Prikaži več
mu húdo ne odide iz hiše.
Začeti prepir je kakor odjeziti vodo,
opústi pravdo, preden se sproži.
Kdor oprošča krivega in kdor obsoja pravičnega,...
Prikaži več
- To je všeč osebi Stefan Rozman in še 3 drugim drugim.
Petra Petan shared her beležka.
Zakaj
je LJubezen tako močna in strašna? Mogoče zato, ker razoroži vse in
vsakogar? Če se s sovražnikom soočiš in ga napadeš, lahko - izgubiš. Če
se z nasprotnikom zapleteš v beseden spopad, lahko - izgubiš. Če Zlo
napadeš s silo, lahko -izgubiš..Če pa LJubiš in ostaneš stabilen,
vztrajen in neomajen v svojem odnosu. Če ne popuščaš in vse odpustiš,...
Prikaži več
Stefan Rozman shared his beležka.
Pričevanje
je osebni evangelij. Tu je pet insignij (znemenj oblasti)Teme, ki so mi
omogočile, da sem na svoje oči ("ker sem sam tako hotel") poučil o
skrivnostih pekla.
1. Madrukova tablica usode je zlat trikotnik, na katerem je pritrjen detajl atlantidskega prstana. Trije koti trikotnika predstavljajo tri apokaliptična in demonska bitja, Zmaj, zver, lažni prerok. Atlantidski prstan pa predstavlja zaščito. Na drugi stani Madrukove tablice je Satanov in Desdemonov pikogram. Po nasvetu Teme naj bi Madrukovo tablico ...
- To je všeč osebi Petra Petan in še 2 drugim drugim.
Stefan Rozman shared his beležka.
Tu
je modrost. Kdor ima um, naj izračuna število zveri: je
namreč število človeka. To število pa je šeststo šestinšestdeset (Raz
13,18).
Govorica Svetega pisma je govorica simbolov in števil. Zakaj? Čeprav je vsa Nova zaveze napisana v grškem jeziku je potrebno vedeti, da so bili vsi pisatelji novozaveznih knjig, Hebrejci. Kaj to pomeni? Da so obvl...
Prikaži večGovorica Svetega pisma je govorica simbolov in števil. Zakaj? Čeprav je vsa Nova zaveze napisana v grškem jeziku je potrebno vedeti, da so bili vsi pisatelji novozaveznih knjig, Hebrejci. Kaj to pomeni? Da so obvl...
- Osebi Jasna Klara je všeč.
Danilo Novak http://www.24ur.com/.../janez-pavel-ii-in-nesrecno...
Numerologi in vraževerni bodo nad novico navdušeni. Kakšna je povezava med preminulim papežem in...
24ur.com
Jasna Klara edited a doc.
Danes
sem sanjala, da je bila neka oseba iz moje preteklosti na našem
dvorišču. V strahu pred tem, da se nekaj groznega dogaja, sem prihitela
na prag. Videla sem kako je imela na kupu zbrana vsa moja pričevanja in
jih je hotela v nekem čarovniškem obredu zažgati.
Na sprintane liste, kjer so bila pričevanja, so bili položeni listi z besedami, ki jih...
Prikaži več
Na sprintane liste, kjer so bila pričevanja, so bili položeni listi z besedami, ki jih...
Prikaži več
- Osebi Sonja Poše je všeč.
Naročite se na:
Objave (Atom)